ZGODBE

Erasmus+ praksa v LHK Graz

Erasmus+ praksa v LHK Graz

Prišel je oktober in kot vsako leto je bilo jasno, da bo treba začeti z novim študijskim letom, novimi izzivi, novim sedenjem za debelimi knjigami. Vendar to leto je bilo drugače, ker sem zaključila z večino izpitov in vzela ”absolventa”, katerega sem izkoristila za 9-tedensko izmenjavo Erasmus plus v obliki prakse v bolnišnici. Ideja, da bi se udeležila izmenjave v bližnji Avstriji, je bila aktualna že kakšno leto, vendar nikdar zbrala dovolj časa (beri-poguma), da bi napisala mail tamkajšnji prijazni predstavnici in se dogovorila za vse potrebno. Avstrija v naši domovini nekako že od nekdaj velja za pot v mnoge priložnosti za boljšo službo, z boljšo plačo in posledično boljšo prihodnostjo, in ker se že od vrtca učim nemškega jezika, sem se odločila izkoristiti priložnost, ki mi je bila ponujena dobesedno na dlani in si ustvariti svojo predstavo o delu v zdravstvu v sosednji državi.

Kmalu po poslanem mailu, naslovljenem na predstavnico za Erasmus izmenjave v Grazu in dolgem seznamu dokumentov, ki jih je bilo potrebno urediti, sem ugotovila, da bo potrebno krepko zavihati rokave, če želim urediti vse v vnaprej določenem roku, ki je bil oddaljen le še kakšen mesec. S pomočjo kolegice, ki je izkušnjo z Erasmus prakso že dala skozi in njenimi super nasveti, mi je vse uspelo urediti pravočasno. Prav tako so bili zelo potrpežljivi in v veliko pomoč tudi v Erasmus+ pisarni na Univerzi v Mariboru in kot bi trenil je moja izmenjava bila potrjena. Na hitro sem našla še super prenočišče v Grazu, spet s pomočjo kolegov, ki so že bili na izmenjavi v Grazu in že sem pakirala kufre za prvo pot do še ene nove izkušnje in odkrivanja še enega novega mesta ter njegovih ljudi in kulture. Gospa iz pisarne za Erasmus prakso v Grazu, s katero sem se dogovarjala po mailu, me je zelo prijazno sprejela v svoji pisarni in mi dala prve napotke za delo v bolnišnici ter mi izročila uporabne brošure o dogajanju v mestu, zanimivih lokacijah, ki jih je vredno obiskati, itd. Seveda sem našla čas in ob popoldnevih z veseljem odkrivala mesto s pomočjo zelo dobro urejenega javnega prometa, rolala, šla v kino ali na pijačo z novimi in starimi znanci ali pa enostavno uživala v enem izmed številnih parkov in se prepuščala sončnim žarkom.

Moja izmenjava je sicer trajala kratek čas, ampak sem v teh par tednih spoznala veliko novih ljudi, med njimi tudi študenta na izmenjavi iz Brazilije in Latvije, s katerima smo še danes v kontaktu. Lepe spomine imam tudi na številne zaposlene na 3 oddelkih, kjer sem bila praktikantka, saj so vsi bili zelo prijazni in vedno pripravljeni pomagati. Dobro je vedeti tudi to, da so vedno vprašali, ali želim komunicirati v angleščini ali nemščini, saj obvladajo oboje, kar je lahko prednost za koga, ki z nemščino mogoče ni preveč siguren.

Moja Erasmus + izkušnja mi pomeni zelo pomembno doživetje in čudovito izkušnjo v času dolgega 6-letnega študija, saj mi je pomagala pridobiti veliko samozavesti in razbiti mite o tujini in tujih jezikih, odprla mi je pot v svet, saj vsakič, ko mi čas dopušča, z veseljem in brez zadržkov potujem po bolj in manj oddaljenih krajih sveta in najpomembnejše dejstvo je, da mi je ta izmenjava pomagala odkriti kaj resnično želim delati v svojem življenju/poklicu.

Zelo sem hvaležna za to priložnost in res bi priporočala vsakomur, da izkoristi vse, kar mu je ponujeno v času študija, ter s tem pridobi izkušnje in znanje, ki ga ni mogoče pridobiti v skriptah in tudi ne na predavanjih in seminarjih na matični fakulteti.

Sandra Prelog
Medicinska fakulteta

PRAKSA V TUJINI
Graz, Avstrija
15.10. – 21.12.2018

Deli objavo:

ZGODBE

Norveška: Erasmus+ praktično usposabljanje

Norveška: Erasmus+ praktično usposabljanje

V študijskem letu 2018/2019, sem odšla na izmenjavo na Norveško. Praktično usposabljanje sem opravljala na Norwegian University of Life Sciences, v skupini – Ethology and Animal Environment Group, ki je del katedre za znanosti o rejah živali in akvakultre.

Univerza se nahaja  v občini Ås, ki je približno 35 km južno od Osla, v regiji Follo in je del okrožja Akershus. Ås obsega 101,3 km2, zanj pa je značilna odprta kulturna krajina, kjer prevladuje kmetijstvo.

Izmenjava je bila spontana odločitev. Zanjo sem se odločila na podlagi vsebine in obsega praktičnega usposabljanja, ki je bilo tesno povezano z mojim interesom in je hkrati dopolnjevalo moje že pridobljeno znanje na matični fakulteti. Ker imam rada izzive, se nisem kaj dosti obotavljala. Čez dva dni sem poiskala razpis in prijave, ter pričela z urejanjem vse potrebne dokumentacije. Dodaten razlog na podlagi katerega sem se odločila za prijavo, je bila Skandinavija, katere še nisem nikoli obiskala. Ta me je pritegnila zaradi kulturnega in zgodovinskega bogastva, ki se zelo razlikuje od preostalega dela sveta.

Pred odhodom se na izmenjavo nisem kaj dosti pripravljala. Načeloma sem človek, ki vedno vse načrtuje in mora imet vse »po predalih«. Ker sem kar se tiče potovanj avanturist, sem se držala principa »go with the flow«, kar je bila dobra odločitev. Zelo velikokrat se zgodi, da si vse splaniramo in vse načrtujemo, potem smo pa razočarani, ker stvari v realnosti niso takšne kot smo jih pričakovali.

Poiskala sem nastanitev in pričela svojo avanturo.

V času praktičnega usposabljanja sem živela v privatni nastanitvi, saj imajo nastanitve v študentskem kampusu velikokrat premalo prostih mest ali pa so predrage. Mesečna najemnina znaša med 4000 in 6000 NOK (400-600€) tako, da se je potrebno zavedati, da Erasmus+ finančna dotacija nikakor ne zadostuje za pokritje stroškov celotnega meseca. Pred prihodom v privatno nastanitev, je potrebno plačati polog (300-500€), ki je ob odhodu seveda povrnjen.

Sama sem živela v hiši, ki je od univerze bila oddaljena 4,3 km in je posledično najemnina bila tudi cenejša (400€). Mislim, da lahko vsak študent, ki zraven obveznosti dela tudi preko študentskega servisa (pred izmenjavo) in si zna porazdelit stroške zasluži dovolj, da mu ob pomoči finančne dotacije ostane za preživetje tudi na izmenjavi.

Študentski domovi so naselje lesenih hišk, ki so razdeljene po sobah. Vse hiške imajo skupno ali zasebno kopalnico in kuhinjo, skupne prostore, lastno ali skupinsko sobo in dostop do interneta (wifi).

V hiši sem živela s tremi cimri in dvema psoma. Mislim, da so ljudje s katerimi živiš lahko velik vpliv na tvojo Erasmus+ izkušnjo. Če ne maraš izzivov, novih ljudi, se zelo težko prilagodiš na skupno življenje, je za tebe verjetno boljša opcija študentski dom s privatno sobo. Sama sem imela veliko srečo, saj smo se razumeli zelo dobro in smo skupaj raziskovali pokrajino Norveške.

Hrana je tukaj v primerjavi z našimi standari izredno draga. Za svoje potrebe sem za hrano porabila nekje do 250€ mesečno (max). Vse je seveda odvisno od vsakega posameznika, načina prehranjevanja in ostalih razvad.

Kot sem že omenila v uvodnem delu, je moje delo bilo povezano z etologijo. Delala sem z manjšo skupino ljudi. Njihov princip je predvsem tvoje lastno delo in samoiniciativa. V primeru nejasnosti, ti bodo na pobudo tvojih vprašanj z veseljem pomagali. So skupina ljudi, ki so strokovnjaki vsak na svojem področju in različnih živalskih vrstah. Kar sem takoj opazila je bilo to, da med nami ne delajo razlik. Vsak se pogovarja s vsemi, naziv ni pomembnem. To je ključen faktor pri tvojem delu, saj lahko tako delaš učinkoviteje, se ne podcenjuješ in si posledično dodatna gonilna sila skupine.

Prav tako sem bila presenečena nad širokim spektrom dostopa do raznih člankov, literature in ostalih publikacij. Vse katedre delajo na izredno velikih in zanimivih raziskovalnih projektih.

V času predavanj je vsaka sreda, študentska sreda. Študentska skupnost v Åsu (Studentsamfunnet i Ås) pripravlja tematske »čage«, ki so vedno zelo obiskovane. Zraven zabave organizirajo tudi ostale dogodke, ki se odvijajo skoraj vsak dan, tako da kot študent NMBU skoraj nimaš možnosti, da ne bi vedel kaj početi.

Sledi najbolj pomembno vprašanje vsakega povprečnega študenta: Kaj pa alkohol? Norveška ni dežela, kjer bi na študentskih čagah alkohol tekel v potokih. Alkoholne pijače so izredno drage. Za steklenico najcenejšega žganja (primer: vodka v SLO 9€), boš moral odšteti 40€+. Da potolažim vse »pivoljubce«; pivo je najcenejši alkoholni produkt, ki pa je v primerjavi s Slovenijo še vseeno zelo drag. Za najcenejše pivo je v trgovini potrebno odšteti 3-3,5€, kar pa še vedno pomeni okrog 20€ za celotni sixpack. V lokalu je za eno pivo potrebno odšteti okrog 8€, pa vse tja do 20€.

Zaključek? Pred odhodom spakiraj v kovček ali pa če imaš možnost, idi na Švedsko in alkohol kupi skoraj za polovično ceno.

Na Norveškem je zelo velik poudarek na aktivnem preživljanju prostega časa. Imajo zelo dobre urejene kolesarske in tekaške poti, vodene telovadbe, telovadnice, plezalne stene, proge za tek na smučeh in rekreativno smučanje. V spomladanskem, poletnem in jesenskem času, je glavno prevozno sredstvo kolo, v zimskem času pa se študentje in profesorji na univerzo pripeljejo s smučmi za tek na smučeh, jih parkirajo pred vhodom in odidejo do predavalnic. Velika večina študentov tako svoj prosti čas preživlja zunaj in se ob enem tudi rekreira.

Prvi vtis, ki ga dobiš ob obisku Norveške je, da norvežani nikakor niso ljudje, ki bi pristopili do tebe in pričeli pogovor. So zelo zaprti in ne radi komunicirajo z neznanci. V zimskem času je včasih vrhunec medsebojne komunikacije, da sosed pozdravi soseda. Dobra stvar je ta, da skoraj vsi govorijo angleški jezik tako, da se lažje znajdeš v novem okolju.

V času, ki sem ga preživela na izmenjavi, sem se privadila na novo podnebje. Kot sami pravijo: “There’s no such thing as bad weather in Norway, only bad clothes”. Kar hitro se navadiš, da je kolo prevozno sredstvo v vseh vremenskih razmerah. Zjutraj se ne obotavljaš kakšno je vreme ne glede na to ali je brez oblačka, sneži ali pa lije kot iz škafa.

V času izmenjave, sem izkoristila vikende in veliko potovala, praktično sem videla skoraj vse predele države. Če imaš enako željo kot jaz in si v prostem času želiš veliko potovati za čim manj denarja, si zapiši kodo »UNDER26«, ki ti omogoča cenejše javne prevoze, letalske karte in nekatere vstopnine. Polnočnega sonca, polarne noči, severnega sija, druženja z jeleni, dog-sleddinga, husky experience in najboljše morske hrane pač ne moreš doživet nikjer drugje.

Če se odločaš za izmenjavo na Norveško moraš vedet, da definitivno ni zate, če obožuješ vroča poletja in tople temperature. Poleti se temperature v povprečju povzdignejo nekje na 16°C, v zimskem času pa se gibljejo med -10°C in -1,5°C.

Pozimi preživiš dva meseca skoraj brez sončne svetlobe (2,3 ure svetlobe), poleti pa 2 meseca z njo spiš. Prav tako je potrebno vedeti, da se vreme spreminja iz minute v minuto in ga ni mogoče točno napovedati.

Izmenjava je bila vsekakor prava odločitev, saj mi bo omogočila nadgradnjo že pridobljenega znanja, prenos znanj v druge kroge, ob enem pa mi bo pripomogla k nadaljnjem študiju.

Videla sem ogromno novih stvari in kar je zraven pridobljenega znanja najbolj pomembno – izkoristila sem vsak trenutek, se prepustila in doživela izkušnjo, ki bi jo moral vsak študent vsaj enkrat v življenju.

Anja Žnidar
Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede

PRAKSA V TUJINI
Norveška –  Ås
7. 2019 – 29. 9. 2019

Deli objavo:

ZGODBE

Pomlad na Kreti

Pomlad na Kreti

Zakaj Kreta?

Letni semester letošnjega leta se je zame začel nekoliko drugače kot prejšnja leta. V začetku marca sem namreč odšel na Kreto opraviti 12 tedensko Erasmus prakso iz kirurgije in pediatrije. »Timing« ne bi mogel biti boljši, saj nisem odšel le iz celinske Evrope na enega izmed najlepših otokov, ki jih Sredozemlje premore, temveč sem odšel tudi iz temne zime na toplo pomlad. Definitivno sem imel kanček sreče, saj se je, po besedah Kretčanov, vreme obrnilo na bolje točno en dan, preden sem pristal na letališču v Heraklionu. Pred tem so imeli eno najslabših zim v zadnjih nekaj letih saj je 2 meseca neprestano deževalo. Kakorkoli, dejstvo, da sem prve dni lahko hodil okoli samo z usnjeno jakno in sončnimi očali je bilo vsekakor zelo dobrodošlo. Prvi vtis je tako bil odličen – imel sem toplo vreme, vrhunsko stanovanje po neverjetno ugodni ceni, cimro, ki mi je že prve dni skuhala nekaj grških specialitet ter predvsem misel, da je pred mano nepozabna izkušnja.

Kreto sem si odkrito povedano izbral čisto naključno – videl sem jo na seznamu partnerskih institucij potem pa sem pomislil, da imajo tam verjetno lepo vreme in naravo. Poleg vremena in čudovite narave, sem pomislil tudi, da bi se splačalo pobližje ogledati in izkusiti »mediteranski« pristop k življenju in delu ter se spoznati z njihovo kuhinjo in se naučiti kakšnega kuharskega trika ali dveh.

Birokracija, iskanje bivališča, stroški življenja

Papirje za Erasmus prakso sem pridobil dokaj enostavno. Potrebnih je nekaj emailov koordinatorju izmenjav na gostujoči instituciji ter soglasja nosilcev predmetov, da lahko tam opravljaš prakso, nato pa še izpolnitev vloge za Erasmus dotacijo. Vse to se da urediti v nekaj tednih.

Tudi iskanje bivališče mi ni povrzočalo dosti preglavic. Gospa Stella, Erasmus koordinatorka Univerze na Kreti, me je dodala v Facebook skupino za iskanje bivališča in v roku enega tedna po objavi oglasa sem imel že nekaj ponudb. Največ ponudb sem dobil od študentov iz Krete, ki so tudi odhajali na Erasmus izmenjavo in so za obdobje, ko jih nebo, iskali nekoga, ki bi bil v njihovem stanovanju. Na ta način sem tudi dobil svoje stanovanje, ki je bilo neverjetno prostorno (100m2!)  in dobro opremljeno, delil pa sem najprej samo z eno cimro, aprila pa je prišla še druga. Vsi smo se dobro razumeli, češnja na smetani pa je bilo dejstvo, da je ena izmed cimer študirala medicino, tako da me je nemalokrat v bolnico peljala kar s svojim avtom, kar mi je še dodatno olajšalo življenje.

Cena življenja v Heraklionu je primerljiva s Mariborom, je pa to definitivno odvisno od cene, ki jo plačuješ za stanovanje, ki je defitivno največji mesečni strošek. Tukaj sem imel srečo, saj sem za stanovanje odštel le 180 evrov. Kolegi so za stanovanje plačevali od 200 pa do 400 evrov, tako da so v povprečju cene stanovanj vseeno nekoliko višje kot v Mariboru. Za hrano in pijačo priporočam nakupovanje lokalnih produktov na tržnici in manjših trgovinah, kjer kmetje prodajajo mleko in jajca ter domače produkte, saj je vse kar je uvoženo na otok dokaj drago. Tako se v večjih trgovinah splača kupovati le izdelke, ki jih ne dobiš na tržnici. Kvaliteta lokalne hrane in pijače je vrhunska, cene pa v primerjavi z našimi na momente smešno nizke – predvsem za sadje in zelenjavo. Treba je povedati še, da je Kreta zelo populara turistična destinacija, zato se splača izogibati restavracijam in trgovinam, ki so namenjene tujcem, saj so ustrezno dražje.

Praksa

V bolnico, ki je dobre pol ure vožnje iz centra Herakliona sem se vozil z avtobusom. Na moje presenečenje, so praktično vsi ljudje na cesti znali angleško, tako da prvič nisem imel problema z nakupom karte in lociranjem pravega avtobusa. Tu naj omenim, da Grki uporabljajo svojo abecedo, kar lahko pri napisih na avtobusih in drugod povrzoča nekoliko zmede. Njihove abecede se naučiš zelo hitro, še posebej, če si že kdaj imel stik s cirilico.

Začel sem s pediatrijo, za katero se je kasneje izkazalo, je bila ena izmed najboljših praks, kar sem jih dosedaj opravil. K temu je pripomogel vrhunski kader zdravnikov, ki so se res potrudili da so mi vse razložili v angleščini, predvsem pa moji Grški sošolci, ki so me takoj sprejeli v svojo »klapo«. V bolnici sem srečal tudi ogromno Erasmus študentov medicine. Celih 6 tednov pediatrije mi je minilo kot bi pihnil, saj smo neprestano krožili med oddelki, delo je bilo razporejeno na zelo »mediteranski« način, ki nam je omogočal, da smo si vsako dopoldne privoščili dobro uro pavze za kavo, po koncu prakse pa še kosilo v bolnišnični menzi, ki je bilo neverjetno poceni, a kljub temu zelo okusno. Na pediatriji sem se naučil ogromno, napisal sem celo 15 stranski dokument z vsemi novostmi, ki sem se jih naučil. Predvsem zanimivo je spoznati pediatrična (in tudi internistična) obolenja, ki so značilna za mediteran in jih v centralni Evropi vidimo zelo zelo redko. Ker pa je danes svet vedno bolj globalen pa te bolezni vedno bolj prihajajo tudi v naše kraje, o njih pa se ne učimo dovolj, zato se mi zdi da me je iz strokovnega vidika ta izkušnja dosti naučila. Pediatriji je sledila kirurgija, kjer sem delal občutno manj, saj je na vrata že trkalo poletje, s tem pa vedno več možnosti za dnevne izlete po otoku. Kljub temu, da na kirurgiji nisem spoznal tako kul ekipe kolegov kot na pediatriji, je bilo čisto vseeno, saj smo se kljub različnim oddelkov še vedno vsako dopoldne srečali v menzi na kavi. Za razliko od pediatrije, sem večino časa na kirurgiji preživel v družbi Erasmus kolega iz Nemčije, s katerim sva vsak dan šla na vse dopoldanske operacije, na oddelku pa se nisva zadrževala kaj dosti. Prakso sem zaključil slaba dva tedna pred odhodom iz otoka, kar priporočam vsakomur, ki razmišlja o Erasmus praksi na Kreti, da se lahko v miru poslovi od vseh kolegov in si privošči še kak izlet ali dva, saj je destinacij dobesedno neskončno.

Življenje na Kreti

Kreta je po površini in prebivalstvu velika za polovico Slovenije in je izjemno hribvita, s kraškim tipom narave. Nudi neskončno destinacij za raziskovanje čudovitih vasic, starih mest, kanjonov, hribov in skritih plaž, kar je zavzelo večino mojih vikendov in prostega časa. Vsakomur, ki gre na izmenjavo na Kreto polagam na srce, da si vsak vikend s skupino prijateljev najame avto in gre raziskovat otok, saj je lepota Krete nepopisna.

Spoznavanje drugih Erasmus študentov mi je olajšalo društvo Erasmus Student Network (ESN), ki je vsak teden ali dva organiziralo druženja in izlete, njihovi člani pa so bili prisotni praktično na vsaki zabavi in tudi naključni pijači ali večerji. Poleg vseh novih Erasmus in ESN prijateljev sem imel tudi družbo Grkov, ki sem jih spoznal na praksi v bolnici. To je pomenilo, da je bil urnik zabav zelo nasičen, kar sem izkoristil do maksimuma in si našel družbo praktično vsak večer. Življenje na Kreti je poleg tega drugačno tudi zaradi njihove kulture, ki vključje več telesnega stika, predvsem pri pozdravljanju, poslavljanju in nazdravljanju ter pa tudi sami miselnosti in »toploti« ljudi. Poseben mejnik za tujca, ki nekaj časa živi na Kreti je, ko se odzoveš na klic »Malaka!« (grško »bebec«, zelo pogosto uporabljen ljubkovalni vzdevek). Kmalu sem vse grške in tudi tuje prijatelje instiktivno klical s tem vzdevkom, kar sem vzel za znak da moja integracija dobro napreduje. Naj napišem še nekaj o grški kuhinji – eden izmed mojih namenov na Kreti, je bil da spoznam njihovo hrano in se naučim kakšno jed tudi sam pripraviti. Pri tem so mi pomagale cimre ter mojih grški kolegi, s katerimi smo večkrat hodili v restavracije namenjene bolj grkom kot tujcem, nemalokrat pa smo tudi kuhali doma. Kombinacije okusov, ki sem jih spoznal na Kreti, zdaj redno uporabljam, ko kuham. Moji trije meseci na kreti so tako bili polni druženja in ustvarjanja novih prijateljstv, dobre hrane in pijače, raziskovanja kanjnov in majhnih vasic, kopanja na skritih plažah ter nekaj malega prakse J.

Kljub temu, da je to bila moja peta izmenjava v tujini, sem z končnim izkupičkom zelo zadovoljen. Lepote Krete in pa spomini, ki smo jih s prijatelji tam ustvarili so pustili pečat, ki bo z mano za vedno. Kreto toplo priporočam kot destinacijo za Erasmus izmenjavo vsakomur, ki si želi preživeti nekaj mesecev na čudovitem otoku, s čudovito kulturo in čudovitimi ljudmi.

Skepna misel: Miza polna hrane, kozarec rdečega vina, zvok morja in vonj pustolovščine – to je Kreta.

Žiga Simič
MF UM

PRAKSA V TUJINI
Grčija – Kreta – Heraklion
2.3.2019 – 15.6.2019

Deli objavo: