ZGODBE

Erasmus Tarragona – posebno življenjsko poglavje

Erasmus Tarragona – posebno življenjsko poglavje

Toplo vreme, življenje ob morju, odprti ljudje, drugačna kultura. To so besede, ki bi opisale mojo motivacijo, zakaj sem se sploh odločila za izmenjavo. Namreč sama sem bila že na izmenjavi v Krakovu, s to izmenjavo sem pa želela pridobiti izkušnjo življenja v bolj toplih krajih. Vprašanje je bilo samo, kateri predel Španije oz. katero mesto. Pri iskanju tiste prave lokacije sem seveda najprej pregledala sporazume, ki jih pedagogika in geografija kot študijski smeri sploh nudita. Pri izbranih možnostih sem potem še pregledala spletne strani univerz in fotografije samih mest. Ker sem sama poznala le slabe osnove španščine, so mi pri izbiri pomembno vlogo igrala tudi predavanja v angleščini.

Na koncu me je očarala in prepričala Tarragona, saj je uradna stran univerze oz. natančneje Universitat Rovira i Virgili imela zelo lepo in jasno napisan celoten postopek za Erasmus študente kot dodatek temu pa so me fotografije samega mesta zares prepričale, da želim iti tja. Od takrat naprej, ko sem oddala prijavo za izmenjavo, se je zgodba začela šele zapletati. Če si na dvopredmetnem študiju, je res pravi izziv najti vsebinsko prave predmete obeh smeri, zato sem sama raje že od začetka računala, da grem v varianto, da se mi pokrije celoten semester, saj nekaterih pokrivajočih vsebin ni bilo.

Dodaten zaplet pa je bil Learning Agreement (LA), saj sem ga nekajkrat morala spreminjati in vse me je pripeljalo do situacije, ko sem izvedela, da nekaterih predmetov v angleščini ne bodo izvajali, bodo se drugi, a le ti bodo bolj verjetno v katalonščini kot v španščini. Vedela sem, da bi rada šla po novo izkušnjo, a točnega zaključka tega življenjskega poglavja ali bom sploh uspela zbrati vse kreditne točke ali bom morala vračati štipendijo, takrat nisem poznala, a kljub vsemu sem se odločila, da grem in pač tvegam.

Od drugih Erasmus študentov sem slišala, da če greš na izmenjavo, se pripravi, saj včasih skoraj vse lahko gre narobe. Delno je tudi pri meni držalo. Zraven LA sem imela tudi izziv najti si streho nad glavo. Biti v študentu je odpadlo, saj so cene na mesec bile od 500 evrov navzgor, tako da je bila edina možnost najti si stanovanje. Nekaj sem iskala in si urejala že pred izmenjavo, a uspeha ni bilo. Na koncu sem ga našla, ko sem že bila v Tarragoni. Plačevala sem 265 evrov na mesec z vključenimi stroški, zraven tega sem bila v bližini glavne avtobusne postaje, ki je bila moja vezava do fakultete za turizem in geografijo v Villa-seca ter v bližini avtobusne postaje, ki je bila povezava do kampusa Sescelades. Imela sem svojo sobo, v stanovanju so bile še dve Španki ter Francozinja. Zraven tega smo v ceno imele vključeno čiščenje stanovanja, saj je čistilka vsak ponedeljek generalno počistila stanovanje. Pomemben element v stanovanju pa je bilo tudi ogrevanje. Nam mogoče samoumevno, njim pa ne. To se je predvsem izkazalo v mrzlih mesecih, saj so drugi Erasmus študenti zmrzovali po stanovanjih, sama pa sem bila na toplem.

Zelo velik izziv mi je na izmenjavi predstavljal njihov jezik oz. katalonščina. Res je, da je rahlo podobna uradni španščini, a sama sem že tak imela še težave z osnovami, kaj šele z dodatnim jezikom. V učenje samega jezika sem vložila veliko truda in sprotnega dela, veliko sem reševala OLS (Online Language Support), ki nam je kot Erasmus študentom omogočen. Velika olajšanje pa mi je predstavljalo, ko sem se dogovorila s profesorji, da bom tri predmete od petih lahko opravljala v angleščini. Druga dva sta bila ocenjena iz skupinskega dela.

Sam njihov sistem izobraževanja mi je na začetku bila španska vas, saj je drugače naravnan kot naš. Zraven tega, da plačujejo šolnine za izobraževanje in to niso majhni zneski, le ti variirajo glede na smer in stopnjo, imajo precej praktično usmerjene predmete. Sama sem bila navdušena, saj je majhen del ocene predstavljal test iz teorije, drug del pa skupinska dela. Preko študijskih predmetov sem spoznala različne aplikacije, ki jih še sedaj uporabljam.

Največji čar Erasmus izmenjave je prav spoznavanje novih ljudi in njihove kulture, ker je Tarragona precej majhno mesto v primerjavi z Barcelono, kar hitro najdeš lokacije, kjer se zbirajo tuji študenti in imaš veliko možnosti, da spoznaš prave ljudi za druženje. Veliko nepozabnih zgodb se je pisalo, ko smo skupaj bili na lokalnem festivalu Santa Tecla, skupaj potovali pod okriljem AEGEE Tarragona, ki skrbi za Erasmus študente, samostojno potovali in raziskovali bisere Katalonije. Takrat so velikokrat bile teme, kjer smo predstavljali svoje države, tradicije, kulture ter se učili novih besed.

Edino, kar mi je na začetku predstavljalo veliko težavo španske kulture je njihovo  pozdravljanje na lica. Bila sem navajena, da se rokujemo, to pa mi je predstavljalo  vdiranje v moj osebni prostor, ampak vsake stvari se navadiš, tako da sem se tudi te. Proti koncu izmenjave mi je bilo že v krvi. Včasih se je edino pripetilo pri Erasmus študentih, ko nisi bil prepričan ali bi se »normalno« predstavil ali po špansko. Zraven tega sem se kar hitro navadila na njihov način življenja, v smislu, da se dan nekako začne po 9. uri zjutraj in se konča v poznih urah zvečer, kar je tudi dokazovalo, da smo velikokrat tudi zvečer ob 23. 00 šli na skupne sprehode po centru mesta ali pa na kakšno pijačo.

Z izmenjavo sem pridobila tudi nekaj posebnih in pomembnih življenjskih izkušenj, ni me več strah samostojno potovati tudi na drug konec Evrope ali pa samostojno raziskovati nepoznane kraje, pridobila sem dragocena poznanstva in prijateljstva iz različnih koncev sveta, ki se še vedno ohranjajo prek Facebook-a, videla dih jemajoče lokacije ter sončne vzhode in zahode, spoznala sem, da marsikaj v življenju lahko gre narobe, a za vsaki problem se najde rešitev in prav tako sem lahko hvaležna za Slovenijo, kjer nam je omogočeno brezplačno šolanje in pitna voda direktno iz pipe.

Ko se je izmenjava približevala koncu in ko smo odhajali vsak svojo pot, so se v naših očeh nabirale solze, saj smo se zavedali, da tako ne bo nikoli več in bo spet preteklo nekaj časa, ko se bomo zopet srečali. S solzami v očeh in s hvaležnostjo v srcu sem zaključila poglavje o Erasmus izmenjavi. Z veseljem pa lahko delim, da čeprav me je na začetku precej skrbelo, sem uspela zbrati vse kreditne točke, kar je pomenilo, da se mi je pokril celoten semester. Sama Erasmus izkušnja mi je odprla nov pogled na svet oz. mi dala dodatno širino, ki me sedaj spremlja skozi življenja. Je čudovita izkušnja, ki se jo bom z velikim veseljem spominjala in jo širila naprej med bližnje.

Nastja Fekonja
Filozofska fakulteta

IZMENJAVA V TUJINI
Španija – Tarragona
September 2019 – februar 2020

Deli objavo: