ZGODBE

Moje zlato obdobje na izmenjavi

Moje zlato obdobje na izmenjavi

Tukaj v Mariboru poznam skoraj vse, kar potrebujem in z časom mi je takšno okolje postalo malo tečno. Porodila se mi je želja, da grem nekam sam brez prijateljev, kjer bo vse novo, kjer ne bom ničesar poznal.

To je bil veliki izziv zame in v tem izzivu sem užival (kot moški sem se počutil bolj možat). Za izmenjavo sem se odločil predvsem zato, da spremenim okolje v katerem se nahajam. Poleg tega sem želel izboljšati znanje angleškega jezika, spoznati nove prijatelje iz drugih držav in njihove kulture.

Pri izbiri države sem se vprašal, kdo sem in v skladu s tem, ali želim oditi v državo z različno kulturo, kaj hočem od izmenjave in ali je ta država varna? Preudaril sem in spoznal, da sem Slovan, kristjan in hočem spoznati zgodovino nove države in po tem kriteriju sem se odločil, da je za mene najbolj primerna država Poljska. Naslednje vprašanje je bilo, v katere mesto naj grem? Izbral sem Krakov, ker je to zgodovinsko mesto, to je bilo mesto bivanja vseh poljskih kraljev, mesto od ene izmed najbolj pomembnih oseb 20. stoletja in sicer, mesto sv. Janeza Pavla II. in mesto ene izmed najstarejših univerz na svetu.

Moj prvi prihod v Krakov je bil zaznamovan z 2-3 urnem iskanju študentskega doma (s tramvajem). Dobil sem dva sostanovalca, Poljaka, s katerima sem hitro postal prijatelj ter boljše spoznal državo Poljsko, tradicionalne jedi in pijače. Pri izbiri predmetov sem izbral tudi poljščino. Za poljski jezik sem imel najboljšo profesorico, ki je imela do nas odnos, kakor bi bili njeni vnuki. Bila tako sijajna profesorica, da sem na koncu opravljal test ter  s tem dobil priznano raven A2 poljščine. Zaradi mojega izjemnega znanja poljščine sem na koncu predavanj pred vsemi sošolci od profesorice dobil celo poljub na lice. Na predavanjih poljščine nisem spoznaval le jezika, temveč tudi težko zgodovino Poljske, ki je bila trikrat  izbrisana s karte sveta. Posledica tega je dejstvo, da od osemdesetih milijonov Poljakov, živi petdeset odstotkov Poljakov zunaj Poljske.

V Krakovu sem si, poleg Wawelske stolnice, kjer so bili kronani vsi Poljski kralji, ogledal Schindlerjevo tovarno na ulici Lipowa 4, kje je v času 2. svetovne vojne nemški podjetnik Oskar Schindler zavaroval 1200 Židov pred holokavstom. V bližini Krakova v majhnem mestu Wieliczka sem si ogledal rudnik soli, ki je več kot 100 metrov globok. Na tej globini se nahaja kapelica, ki je v celoti izdelana iz soli ter lepa jezera, ki imajo 50% soli in v njih ni mogoče plavati ali se udušiti.

Odpravil sem se tudi v dobro znano koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer sem spoznal vse zločine, ki so bili storjeni nad človeškostjo. Že samo poslušanje turističnega vodiča je bilo grozljivo. Auschwitz je še vedno dobro ohranjen, kljub temu, da so ga nacisti zadnji dan, ko so podpisali kapitulacijo, poskušali požgati. Nacisti so izbrali Auschwitz, ker je dosti judov živelo v tem delu Poljske, še posebej v Krakovu. Vendar so sem vozili jude še iz mnogih drugih držav Evrope.

V Krakovu sem obiskal tudi judovsko četrt, ki se imenuje Kazimierz in je zgodovinsko obvarovana ter lepa.

Po stopah sv. Janeza Pavla II. sem odšel v njegovo rojstno mesto Wadowice (ki je v bližini Krakowa), kjer se poleg cerkve nahaja njegova rojstna hiša, ki je danes muzej. Nasproti cerkve je trg, kjer so po tleh nameščene plošče, na katerim piše leto in država romanja Janeza Pavla II. kot papeža. Na priloženi sliki se lahko vidijo leta prihoda v Slovenijo (v poljščini se bere Svovenja).

Za prvomajske počitnice sem odšel v mesto Wroclaw, ki je zame eno izmed najlepših mest, ki sem jih do sedaj obiskal.

Kot veliki ljubitelj narave sem odšel v nacionalni park Zakopane, ki je oddaljeno 120 kilometrov od Krakowa. Ko sem prišel z avtobusom v Zakopane, nisem nič vedel, in ko sem videl, kako turisti in domačini vstopajo v en majhen avtobus, sem tudi jaz vstopil v avtobus ne vedoč, kam se bom peljal. Po izstopu iz avtobusa sem videl, kako veliko ljudi, predvsem družine, gredo peš v smeri proti hribu (ker so prepovedani avti, le konji so vozili). Po eno urni in pol hitre hoje (prehodil sem približno 10 kilometrov) sem videl »naravni dragulj«, ki se imenuje »Morskie oko« in se nahaja na priloženi sliki. Celo pot nisem nič pil, zato sem si za nagradilo za takšno prehojeno pot privoščil eno hladno poljsko pivo »Tyskie« ter ga spil v rekordne pol minute.

Po Zakopanih sem odšel v glavno mesto Varšavo, ki je urbanizirana in moderna. Samo en trg je bil malo starejši, ostalo je večinoma uničila nacistična Nemčija. Zanimalo me je tudi, ali so razlike v arhitekturi med severozahodnim in severovzhodnim delom Poljske, zato sem se odpravil v mesto Rzeszow. V tem mestu se pod glavnim trgom nahajajo kleti, kje so se ljudje skrivali pred napadi. Te kleti so bile zgrajeni za namen »hladilnikov« v vojnem času.

Na izmenjavi sem se naučil boljše razmišljati ter ocenjevati posamezne situacije. Na primer, če sem v neki restavraciji videl dosti domačinov, sem šel tja, ker so bile cene normalne in ne turistične. Po izmenjavi je mi postalo naslednje besedilo normalno: »Izgubil sem se.« A kako se znajdi v tej situaciji, to je tudi ena izmed pridobljenih življenjskih izkušenj.

Naučil sem se boljše kuhati, organizirati dan, izboljšal sem tuje jezike, spoznal nove ljudi in nova mesta.

Od vseh prednosti izmenjave se mi zdi najbolj pomembna, da postaneš bolj samostojen, samozavesten ter boljše pripravljen na življenje.

Odločiti se iti ali ne iti v tujino na izmenjavo predstavlja veliko odločitev. Pri tem je zanimivo dejstvo, da še nisem srečal ali slišal nikogar, ki bi imel negativno izkušnjo na izmenjavi. Prepričan sem, da takšni ne obstajajo, in da vse ljudi izmenjava dodatno obogati. Izmenjava je priložnost spoznati nove kraje, nove ljudi ter videti, kako ljudje živijo v drugih krajih. Lahko rečem, da se po izmenjavi, po preživetih izkušnjah, obzorje gledanja razširi.

Erasmus izkušnja pomeni doživeti nove izzive, kateri bodo vedno ostali kot košček lepega spomina za celo življenje.

Na koncu bom povzel z enim stavkom, ki ga je rekla profesorica koordinatorica erasmus programa v Krakovu: »Erasmus je najboljši projekt Evropske unije«.

Dražen Baketarić
Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko

ŠTUDIJ V TUJINI
Poljska – Krakov
23.2. – 20.6.

Deli objavo: